Obstajajo trije idealni tipi (Max Weber) izvajalca zahodne klasične glasbe.Ti tipi opredeljujejo njegov odnos do drugih akterjev glasbene prakse – skladatelja, glasbenega Accessories dela in publike.Romantičnemu virtuozu glasba predstavlja sredstvo, prek katerega navdušuje občinstvo s svojo osebnostjo in telesnostjo.Nasprotno pa morata osebnost in telesnost modernističnega virtuoza ostati čim bolj skriti, da se lahko v polnosti izrazi glasbeno delo (Lydia Goehr), ki je plod intelektualnega dela skladatelja.Postmoderni virtuoz skladno z značilnostmi dobe kombinira lastnosti prej obstoječih tipov (pastiš, palimpsest), poleg Mounting Plates tega pa ga bistveno opredeljuje vpetost umetnosti v sistem poznega kapitalizma in postmoderna izguba specifičnosti estetske izkušnje (Fredric Jameson).